anastirot Sveti Jovan Prete~a, Slep~e e duhovno `ari{te koe iznedrilo mno{tvo monasi – duhonosci koi neumorno rabotele na nivata Gospodova prinesuvaj}i stokratni plodovi od koi do den denes se polzuvaat gladnite za Slovoto Bo`jo. Za dolgiot i aktiven mona{ki `ivot ni svedo~at za~uvanite Slep~enski Pomenici koi po nivniot broj gi nadminuvaat golemite Balkanski manastiri. Slep~enskiot manastir pretstavuval najzna~ajno i najvlijatelno crkovno i manastirsko sredi{te na Ohridskata Arhiepiskopija, kade {to bile podgotvuvani kadri, misioneri i brojni jeromonasi koi{to bile ipra}ani po celata dieceza na Ohridskata Arhiepiskopija, osobeno za vreme na ohridskite arhiepiskopi Prohor (1525 – 1550)g. i Nikanor koi pru`ile i ovozmo`uvale silna poddr{ka na aktivnata duhovno prosvetitelska dejnost na monasite.

Triptih pomenik od manastirot 40-te godini na 16 v.

Ugledot na manastirot kako vo vremeto na svojata postara istorija, taka i podocna, privlekuval ktitori i prilo`nici me|u Vizantiskite carevi, Urgo-vla{kite vojvodi i sekako najbogatite i najmo}nite makedonski blagorodnici, knezovi od vremeto na Osmanliskiot period, bogati zakupci na rudnicite vo `eleznec i Demir Hisar. Vo dolgata istorija na manastirot kon krajot na 13 vek kako ktitori se zapi{ani vizantiskiot car Mihailo 8 - Paleolog, Urgo-vla{kite vojvodi vo 15 vek, knezot Dimitar Kratovski vo sredinata na 16 vek. Neospornata finansiska mo} na manastirot ovozmo`uvala monasite da ispra}aat prilozi i darenija na pove}e Svetogorski manastiri. Edna od veli~inite na ovoj manastir e toa {to nikoga{ ne otstapil od slovenskiot jazik i pokraj silniot pritisok na gr~kata patrijar{ija da go upotrebuvaat gr~kiot jazik kako bogoslu`ben. Vo poznatata Slep~enska skriptorija se prepi{uvani, preveduvani mno{tvo knigi za bogoslu`bena upotreba, potoa Nomokanonot na Matija Vlastar (zbirka so crkovni zakoni i pravila) i sostavuvani posebni zbornici so duhovno pou~ni sodr`ini, Stare~nici, me|u koi e so~uvan Slep~enskiot Paterik od 4 vek, teolo{ki raspravi i osobeno polemiki od koi najpoznati se tolkuvawata na delata na sv. Grigorij Palama, koi svedo~at za bogatata biblioteka so koja raspolagala ovoj manastir. Monasite za potrebite na odredeni manastiri i episkopi prepi{uvaat ~etvoroevangelija, Apostoli, Minei, Oktoisi, Prolozi i drugi knigi koi{to go pribli`uvaat Hristovoto u~ewe po {irokite narodni masi no i mona{tvoto vo manastirite koe{to go poddr`uvaat avtenti~noto Hristovo u~ewe. Ovde se istaknuva eden Apostol od 12 vek koj pretstavuva najstar prepis na slovenskiot prevod na Apostolot direkno od peroto na svetite bra}a Kiril i Metodij.

Osobeno se istaknal ve{tiot i u~en kni`evnik jeromonahot Visarion Slep~enski komu mu se prepi{uvaat brojni rakopisi. Knigite koi{to bile nara~uvani od manastirot bile ukori~eni i ukraseni vo manastirskite rabotilnici so avtenti~na tehnika, no ona {to e voshituva~ko e kaligrafskata ume{nost na monasite koi se prepoznatlivi vo kinovarnite inicijali so floralni dodatoci. Od manastirskata kni`evna riznica me|u drugoto, ostanal i star rakopis na nevmi ne{to koe ni svedo~i deka slep~enskoto mona{ko bratstvo go neguvalo isto~noto psaltikino crkovno peewe kako prodol`enie na sveto klimentovata {kola. Od prekrasnite plodovi koi ni ostanaa od tie vremiwa e i eden poetski zapis od 1398 godina napi{an vo rakopisen Apostol od Slep~enskiot manastir, poto~no pesna na eden monah do svojot sobrat koja{to deneska se smeta za po~etok na sovremenata poezija na ovie prostori. Niz dolgogodi{nata istorija na Prete~enskiot manastir monasite sozdale najavtenti~en stilski izraz vo rezbarstvoto vo 16 vek na Balkanot, koj nadaleku e pro~uen kako plitka rezba so pletenica, a vo medievstikata i umetnosta na sredniot vek motivite i stilot na rezbata go dobivaat nazivot - Slep~enska rezbarska {kola. Manastirot postojano se dograduval i pro{iruval, a pove}e negovi celini, manastirskata crkva, trpezarija, vleznite portali bile `ivopisani od najdobrite zografi na svoeto vreme. Denes svedo~at ostatoci od ikonopisot na dvajca najdobri zografi na Ohridskata arhiepiskopija od prvata polovina i sredinata na 16 vek, zografot Jovan od Gramosta i zografot Onufrij, kako i ostatoci na fresko`ivopisot vo severniot i ju`niot portal na manastirot od 1637/8g. Denes po vozobnovuvaweto na mona{kiot `ivot, manastirot gi prodol`uva vekovnite i duhovnite tradicii.

Sv. Kiprijan Slep~enski

Pove}e