Skriptorium

Pri obnovuvaweto na duhovniot `ivot vo manastirot Sv. Jovan Krstitel vo Slep~e se doa|a do dopir so odredeni rakopisi koi{to vo pe~atena forma bea najdeni vo manastirot na koi{to ima{e zaspisi {to uka`uvaa na odredeni dejnosti koi monasite gi rabotele. Vo toa spa|a i skriptoriumot, odnosno odredeni deluvawa na monasi koi prepi{uvaa odredeni knigi.Toa se ~etvoroevangelija, Apostoli, od koi se najde deka najstariot poteknuva nekade od 11 vek, no isto taka be{e mnogu va`no {to se pojavija uka`uvawa na dela za Slep~enskite monasi ko{to sostavuvale odredeni bogoslovski zbornici. Taka {to se pojavi `elba na sestrinstvoto na manastirot da gi ispitaat tie navodi na koi ima{e kratki re~enici naso~eni vo odredeni zbirki – rakopisi koi postoeja vo Makedonskata akademija. Za taa cel se stapi vo kontakt so akademik \or|i Pop - Atanasov koj uka`a deka navistina postoela ogromna biblioteka i zbirka na rakopisi vo manastirot {to vo prethodnite stoletija bile odneseni od mnogubrojni patopisci ili lu|e koi bile zadol`eni za pronao|awe na takvi rakoposi po celoto pravoslavie.

Od toa proizleze deka mno{tvoto rakopisi se nao|aat vo unervizitetskite biblioteki, narodni biblioteki, potoa akademii vo Bugarija, Srbija, Ukraina, Odesa, Rusija, Zagreb i u{te na mnogu drugi mesta. Taka {to, narednive godini se pristapi po tragawe na tie rakopisi i nivno vra}awe vo digitalna forma vo manastirot za da kone~no se obnovi manastirskata biblioteka, vo slu~ajov so digitalni kopii, no,so cel da zapo~nat da se pribiraat. Vrz osnova na toa se pojavi golema `elba da se izu~uvaat site tie zapisi koi{to nekoga{ postoele, taka {to sestrinstvoto gi izu~uva{e i de{ifrira{e, bidej}i se raboti za rakopisi od 11, 12, 13______ vek. Taka se otkri dejnosta i duhot na manastirot koj{to toga{ postoel, taka {to ovaa dene{na rabota na monahiwite se nadovrzuva na onaa rabota {to vo minatite vekovi ja rabotele vo manastirot, so cel da se zabele`et odredeni slu~uvawa od duhoven aspekt niz pravoslavieto, da se odbele`i duhot na vremeto vo koj{to `iveeme, site negovi negativnosti, padovi, site negovi anomalii {to i vo zapisite gledame deka se javuvale. Tuka mo`eme da nabroime deka vo toa vreme predni~at odredeni bogoslovi vo Slep~enskiot manastir, nekoga{ i negovi stare{ini, kako {to se Visarion Slep~enski, Pahomij i Matej i mnogu drugi, no nema da se izostane da se ka`e i deka mno{tvo od tie rakopisi vo pi{ana forma bile napraveni po nara~ka na drugi manastiri, pa i na stolicata na toga{nata glavna crkva na Ohridska arhiepiskopija - Sveta Sofija. Potoa nara~ki ima od arhiepiskopot Prohor i od drugi arhiepiskopi za potrebite na Crkvata.

Tuka go gledame i misionerstvoto od kade {to se gleda deka pogolem broj na manastiri bile pod duhovna uprava na Slep~enskiot manastir za koi{to manastirot podgotvuval brojni knigi. No, isto taka postoele golem broj na sve{tenici i jeromonasi koi bile pripremani vo manastirot za misionerska dejnost, {to ja obavuvale vo ramkite na Ohridskata arhiepiskopija i po{iroko,so sebe ponesuvale ogromen broj na knigi. Taka obnoveniot skriptorium deneska od duhoven aspekt gi prou~uva ovie zapisi i smetame deka vo nekoj vremenski period koj Bog }e go ustroi i On }e ka`e koga, }e izlezat odredeni zbornici od manastirot koi nekoga{ bile pi{uvani. }e izleze i Slep~enskiot Stare~nik ili Paterik od 14 vek. }e izleze na videlina i ona {to be{e na~in i na koj se pi{uva{e najstariot prevod na Sintagmata na Vlastar a isto taka i Apostolot koj e najstar za~uvan Slovenski Apostol i najblizok do Kirilometodievisti~koto pismo od 11 vek. Ovaa rabota prodol`uva, taka {to niz samoto prou~uvawe na tie zapisi se zgolemuva i fondot na poznavawe na sestrinstvoto na manastirot i uspe{nosta vo de{ifrirawe na tie dela i za `al od ovaa dejnost gledame kolku sega{noto mona{tvo i hristijanstvo po duhot e dosta opadnato vo odnos na ona {to nekoga{ go raspravale, bidej}i eve, po samite zapisi i zbornici nie imame ona {to toga{nite monasi go ispituvale duri i samite knigi i samite duhovni svedo~ewa na golemi avtoriteti na crkvata kakov {to e sveti Grigorij Palama, sveti Grigorij Bogoslov, sveti Jovan Zlatoust, se soo~uvame so ispoveduvawe na verata na sveti Atanasij Veliki - stolbovi na pravoslavieto koi{to deneska gi rabotat samo odredeni apologeti, a toga{ ete edni monasi od eden ednostaven manastir tamu vo planinite bile zapoznaeni so takvi dlabo~ini na duhot koj{to ete, Gospod im go otvoril.

Taka {to, eve, denes }e ka`eme po Bo`jo blagovolenie toa e dadeno i pred nas e golem predizvik i odgovornost da go izneseme toa vo crkovnite krugovi i ne zaradi toa {to sme na{le ne{to pa, eve sega da go poka`eme, tuku obratno. Mo`e vo po~etokot da se posramime {to ete taka se izostavi deloto, no isto taka da ja sfatime na{ata dol`nost deka treba da prodol`ime po toj duh i deka samo toj duh e onoj vistinskiot koj{to Gospod go bara uka`uvaj}i na edna takva ljubov kon site koi treba da se spasuvaat i da dojdat do dopir so vakvite svedo{tva. Vo ramkite na skriptoriumot postojat i drugi i dela od razli~ni Sveti otci {irum pravoslavieto. Isto taka se nadovrzuvame na odredena pozezija koja{to e locirana vo Makedonija i postolea kon krajot na 12 vek. i e prvata poezija koja postoela vo na{ata zemja. Se raboti za edna pesna koja ja nap{al eden Slep~enski monah, treba denes povtorno niz edno takvo iska`uvawe na vnatre{nata sostojba na potrebite na manastirot, takvi stihozbirki i treba dase napomne deka skriptoriumot raboti na ovoj proekt na ispi{uvawe odnosno slavoslovija na Bo`jite ugodnici, ma~enici, prepodobni, pustinci, episkopi, sve{tenoma~enici, arhiepiskopi itn. koi{to ni go ostavile pravoslavieto, ni ostavile ne samo amanet za Hristovoto `iveewe i patot na spasenieto, tuku i tie se na{i molitvenici i zastapnici pred Boga. Taka {to }e se vidi deka niz vekovite nivnite tropari ili slavoslovija se izgubeni ili ne se napi{ani a se svedeni pod op{ti tropari. Vrz osnova na ova skriptoriumot denes raboti na ova kolku mo`e pove}e a po Bo`jo dopu{tenie i vo slava na Boga i na Negovite svetiteli, da se ispi{at ovie tropari pa i da se vleze vo odredena osobena, mo`e i ne`na..